dr. Jože Trontelj (1939 - 2013)
Letos je minilo 10 let od smrti rojaka, akademika, profesorja, dr. Jožeta Trontlja. Ob tej priložnosti je Dramsko društvo Neptun v sodelovanju z njegovimi sorodniki in drugimi sodelavci pripravilo spominski večer z okroglo mizo, ki je potekal v soboto, 25. novembra v KD Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu.
Na okrogli mizi z naslovom Etična vprašanja ob koncu življenja so sodelovali:
dr. Borut Ošlaj
dr. Urh Grošelj
dr. Jadranka Buturović Ponikvar
Meta Rus – moderatorka
Posnetek okrogle mize je dosegljiv na tej povezavi.
V drugem delu večera so spomin na življenje in delo dr. Jožeta Trontlja obujali njegovi domači, sošolci, prijatelji in sodelavci.
Posnetek spominskega večera je dosegljiv na tej povezavi.
Dr. Jože Tronetlj
O spravi
Zato imajo narodi s posebno travmatsko preteklostjo, kakršna je naša, pomembno moralno obvezo. Spomin na grozljivo deviacijo 20. stoletja moramo sprejeti kot neločljiv del naše dediščine. Sprejeti ga moramo kot silen etični opomin. /…/ Ne bo nam odpuščeno, če bomo ta del svoje zgodovine kar tako – ne dovolj pregledan, neovrednoten – izrinili iz naše zavesti. /…/ Z menjavo generacij se bodo vojne in povojne izkušnje iz zgodovinskega spomina Evropejcev porazgubile, s tem pa bo zapravljeno tudi njihovo silovito katarzično
etično sporočilo. Iztrebljanje sočutja je bilo v vojnem in povojnem času prvi korak k zločinu. Ponovno odkrivanje, obnavljanje sočutja bo korak v kesanje in odpuščanje. Bo korak k resnični spravi. Zato je sočutje odrešilno. Empatija je pogoj za človečnost. Upanje, da bomo uspešno gojili strpnost, človekove pravice, človeško dostojanstvo, solidarnost, je brez sočutja prazno. Brez empatije ne bomo imeli demokracije. Če ne bomo gojili in obnavljali pravičnega zgodovinskega spomina, bomo še enkrat doživeli pretresljivi fiasko gesla, znanega iz časa po prvi svetovni vojni. – Nikoli več!
O vrednotah
Intuitivno vemo: ko se zaradi nekega ozira odločimo v nasprotju s tistim, k čemur nas nagovarjajo koristoljubje, sebičnost, lenoba ali trenutni impulz, je ta ozir morda vrednota. Skrbeti nas mora sprememba statusa vrednot. Pojavljajo se zahteve po premikih meja med dovoljenim in prepovedanim. Pritiski v eno in drugo smer so stari kot človeška družba. Z napredkom znanosti in tehnologije, z razpoložljivostjo novih izbir v osebnem življenju, pa tudi z vse intenzivnejšim iskanjem tržnih niš rastejo predvsem pritiski za premike v prepovedano smer.
O ugovoru vesti
Na ugovor vesti v medicini je treba gledati širše. Menim, da ga je upravičeno uveljavljati v vseh primerih, ko se od zdravnika zahteva etično neutemeljen odstop od določb deontološkega kodeksa. Tu je treba priznati prvenstvo etike nad oblastjo, celo nad zakonom.
O evtanaziji
Urediti svoje zadnje reči pomeni tudi izreči svojo zadnjo voljo, spraviti se z ljudmi, s katerimi je človek v sporu, poravnati račune, odpustiti. Dobra smrt je slovo v miru. Blagoslov je imeti to priložnost, imeti zanjo čas in imeti ob sebi svojce ali prijatelje, ki bodo
priskočili na pomoč. Odvzeti bližnjemu ta zadnji privilegij, ki bi bil sicer uresničljiv, je dejanje proti etiki, proti temeljni človeškosti. Tudi v tem se kaže brezobzirna nečloveškost novodobnega umetnega pospeševanja umiranja. Če pogledamo javno mnenje, opazimo, da si presenetljivo veliko ljudi želi pravico do evtanazije, večinoma zaradi napačnih razlogov, nepopolnega poznavanja in slabega razumevanja tega zahtevnega področja. Evtanazijo preprosto pojmujejo kot nekakšno dolžno svoboščino, potrošniško pravico, ki naj jo zagotovi država in njeno izvajanje naloži zdravnikom.
O sreči
Etični cilj je po Aristotelu in Kantu dobro življenje z drugimi in za druge v pravičnem redu. Poudarek je na besedah z drugimi in za druge. V tem je mogoče doseči srečo. Dosegljiva bo večini, ko se bo človeštvo znalo odpovedati brezumni tekmi za oblast in materialne dobrine, za več dobrin, kot jih človek potrebuje. Več sreče bo, ko si bomo ljudje zmogli in hoteli vzeti čas za samovzgojo in za vzgojo otrok. Ko bomo znali in hoteli poskrbeti za soseda in neznanca v stiski. Ko bomo vsi vedeli, da je življenje, ki ga ne preživimo za druge, zapravljeno življenje. Ko se bomo vsi trudili za varovanje narave našega krhkega planeta.
O smrti
Dobra smrt je konec življenja, ki se mirno izteče samo od sebe. Je zadnja velika stvar, ki jo človek lahko doživi. Pogosto se v nekaj dneh ali urah zgodijo v človekovi duševnosti velike spremembe. Ta čas je posebej dragocen, je zadnja priložnost za človekovo zorenje, je čas priprave na odhod. Je čas za slovo od družine in prijateljev, je trenutek za pomiritev starih zamer, ki pred obličjem smrti jasno pokažejo svojo resnično majhnost, je posvečen čas za spravo in odpuščanje – tudi tistim, ki so nam storili krivico.
.jpg)